nedelja, 5. julij 2015

Agatha Christie: Vija vaja ven

(270 str.) 
Brati Agatho Christie v nemščini? Če bi jo želela brati v tujem jeziku, bi jo brala v angleščini - se pravi v jeziku, v katerem je bila napisana. A roman Hickory Dickory Dock je preveden tudi v slovenščino in v takšnih primerih skoraj vedno izkoristim prednost in udobnost, ki mi ju nudi besedilo v materinem jeziku in knjigo berem v slovenskem prevodu.
Ne tokrat:) Knjiga Die Kleptomanin - nemški prevod romana Hickory Dickory Dock, je bila darilo ob nedavno uspešno pridobljenem Goethe Zertifikatu iz znanja nemščine in to od prijateljice, ki je prebrala vseh 73 kriminalnih romanov Agathe Christie. Prijeten razlog za branje in sladko spraševanje. Bo po izpitu kaj lažje brati v nemščini? Kakšen roman je zame izbrala poznavalka Agathe Christie?

Naslov z vsebino romana nima nobene prave povezave. Pisateljica je menda z otroško izštevanko v naslovu želela delovati igrivo in zabavno. Na ameriškem trgu je knjiga izšla z nekoliko bolj izzivalnim naslovom, Hickory Dickory Death. Glede na dogajanje v romanu pa bi bil morda vseeno primernejši naslov Kleptomanka, saj nazorneje nakazuje, za kaj bo šlo, a ne izda nobenega pomembnega podatka, ki bi pokvaril užitek ob prebiranju romana.

Dogajanje je postavljeno v londonski študentski dom v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Detektiv je Hercules Poirot.
V domu izginevajo najrazličnejše stvari: od zelo dragocenih kot je diamantni prstan do tako cenenih kot so žarnice, pa tudi nenavadnih kot sta prašek boraksa in stetoskop. Dva predmeta - nahrbtnik in svilen šal, sta razrezana na koščke. Raznolikost pogrešanih predmetov je tisto, kar detektiva Poirota preseneti in zmami, da se loti reševanja problema. No, pa tudi to, da je oskrbnica študentskega doma, kjer izginjajo stvari, sestra njegove tajnice. Vija vaja ven je menda eden redkih romanov s Herculom Poirotom v glavni vlogi, kjer nastopa tudi njegova tajnica - nezmotljiva in zanesljiva Miss Lemon.
Ko se izginulim predmetom pridružijo še človeška trupla, roman postane klasična detektivka Agathe Christie.

Roman je simpatičen, ker v njem nastopajo mladi ljudje, skoraj vsi študentje. Med seboj so si zelo različni - tako po smeri študija kot po tem, od kod prihajajo. Imamo temnopoltega študenta iz zahodne Afrike, Indijca, Jamajčanko, pa tudi Američanko, Francozinjo in domačine Angleže. Študirajo medicino, psihologijo, arheologijo, srednjeveško zgodovino, pa tudi angleščino in poezijo. Nekateri so bistri, drugi nekoliko manj. Nekateri še ne znajo dobro angleško. Takšna skupina ljudi predstavlja idealno mešanico, v kateri se lahko marsikaj zakuha. Ha, četudi imajo to srečo, da jejo italijansko hrano, saj v domu kuha italijanska kuharica s pomočjo svojega moža, ki opravlja tudi delo hišnika:)

V knjigi se najdejo kanček rasizma in komunizma, predvsem pa - kot se za takšno knjigo spodobi - številni zapleti, sumničenja in zavajanja. Do sedaj sem bila prepričana, da je pri Agathi Christie vedno dokaj enostavno ugotoviti, kdo je morilec - pač tisti, ki je najmanj verjeten in se vedno drži nekje v ozadju. No, zdaj vem, da ni vedno (čisto) tako. Fajn.

Damian Lewis in David Suchet
v filmu Vija vaja ven
Po romanu je bil leta 1995 posnet film s Davidom Suchetom v vlogi detektiva Poirota. Nastopal je tudi Damian Lewis, ki ga trenutno gledamo v vlogi Henrika VIII. v BBC-jevi seriji Volčji dvorec. V filmu Vija vaja ven igra rdečelasega študenta medicine.

Film se načeloma drži vsebine knjige, a je v marsičem tudi precej drugačen - predvsem je precej poenostavljen. Tudi čas dogajanja je postavljen za dvajset let bolj v preteklost - v trideseta leta prejšnjega stoletja. Mnogih študentov, ki so upodobljeni v knjigi - predvsem tistih "ne-angleških", v filmu ni. To je škoda, saj smo s tem prikrajšani za marsikateri na rasni raznolikosti zasnovan zaplet. Si pa film dovoli nekaj več predsodkov do drugih narodnosti kot knjiga - recimo do Grkov. Ja, ravno do Grkov:) Gospa Nikoletis - lastnica študentskega doma, je precej zoprna ženska. Po enem od njenih neprijetnih histeričnih izpadov, se o njej takole pogovarjajo:
"To je bila gospa Nikoletis."
"Nikoletis? Je to grški priimek?"
"Točno tako."
"No, potem je pa vse jasno."

V filmu nisem preveč uživala. Detektiv Poirot mi je bil zoprn tako s svojim izgledom kot z obnašanjem. Na srečo v knjigi njegovi grozni brki ne silijo tako zoprno v ospredje kot v filmu. Tudi o njegovih čudnih pogledih na prehranjevanje, ki so bili v filmu zelo poudarjeni, v romanu ni sledu. Sem pa ob gledanju filma lažje razumela Agatho Christie, ki svojega fikcijskega junaka tudi ni marala. O njem je nekoč rekla, da je "insufferable, detestable, bombastic, tiresome, ego-centric little creep". A vendar je o njem še vedno pisala detektivske romane, saj so ga bralci njenih knjig imeli zelo radi.

Roman Vija vaja ven je klasičen detektivski roman Agathe Chriesti s Herculom Poirotom v vlogi preiskovalca. Nemščina je gladko tekla, vendar pa naj bi bili romani Agathe Christie tako ali tako v vseh jezikih dokaj lahko berljivi. Všeč mi je bil študentski dom, v katerem je potekalo dogajanje; všeč so mi bili vsi njegovi prebivalci. Mojstrsko izpeljani zapleti, preobrati in zavajanja me pa tako ali tako že od nekdaj ne ganejo preveč.
★★★☆☆
Agatha Christie
1890 -1976

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)