nedelja, 23. februar 2014

William S. Burroughs: Ime je Burroughs

(125str.)
William S. Burroughs je bil neobičajen v vseh pogledih.
Svoje življenje je preživel pod vplivom drog. Preizkusil je vse znane opojne substance in ves čas iskal nove.
Obseden je bi z orožjem. Ko so se na eni od zabav igrali Wilhelma Tella, je ustrelil svojo ženo. Ni zadel kozarca na njeni glavi, pač pa je krogla priletela nekaj centimetrov nižje in jo ubila.
Odrezal si je prst na roki, da bi naredil vtis na dečka, v katerega je bil takrat zaljubljen.
Mučil je živali.
Preziral je kapitalizem, a  do 50. leta živel od rente svojih premožnih staršev.
Še umrl je neobičajno - šele pri 83-ih letih, kar je za odvisnika od drog zelo nenavadno in pozno.

Kot pisatelj in umetnik je bil vzor in navdih mnogim. Prijateljeval je z Jackom Kerouacom in Susan Sonntag, se družil z dadadisti, ustvarjal skupaj s Paulom McCartneyem in Rodom Stewartom. Kurt Cobain, vodja legendarne Nirvane, se je nekaj dni pred svojim samomorom želel srečati z njim. Bil je avantgardni guru mnogim.

Vse to se je v teh dneh dalo prebrati v številnih njemu posvečenih člankih. V začetku februarja je  namreč minilo sto let od njegovega rojstva in mnogi novinarji literarnih prilog časopisov so se spomnili nanj.

Williama S. Burroughsa do sedaj nisem poznala. Iz vsega, kar sem v zadnjem času o njem prebrala, bi lahko predvidevala, da mi njegova literarna dela ne bodo všeč. A vendar je bila radovednost, da bi izvedela, kaj je tisto v njegovih knjigah, ki navdušuje toliko sicer čisto normalnih ljudi, tolikšna, da sem se odločila, da nekaj njegovega vseeno poskusim.

V slovenskem prevodu lahko beremo njegov  prvenec z naslovom Džanki. Preveden je tudi njegov kultni in najbolj znani roman Goli obed. Odločila sem se za zbirko kratkih zgodb oz. esejev, ki jih je pisal v poznejših letih, z naslovom Ime je Burroughs.

Po prebrani zadnji strani drobne knjižice še vedno ne vem, kje se skriva briljantnost in veličastnost  njegove proze.
Njegovo pisanje ni več kot blodnja džankija, ki se prebija od enega do drugega odmerka droge - vmes pa v homoseksualnih in pedofilskih orgijah  išče perverzne užitke, ki jih ne omejujejo niti najmanjši moralni zadržki. Vse skupaj je postreženo z obilico vulgarnega govorjenja.
Kje se skriva njegova tolikokrat omenjena borba za svobodo? In kakšna svoboda je to, če ni omejena s svobodo drugih? Kje je njegov boj proti totalitarizmom?
S to knjižico je bilo dovolj Burroughsa za vse večne čase. Vsega (sr...ja) mi pa tudi ni potrebno brati.


William S. Burroughs (1914-1997)

3 komentarji:

  1. "Po prebrani zadnji strani drobne knjižice še vedno ne vem, kje se skriva briljantnost in veličastnost njegove proze. " - Stem se verjetno malo kdo strinja, ki pozna slog Burroughsa in posebi beat sloga...Burroughs pod svojim stilom pisanja, prežetim z "vulgarnim govorjenjem" izpostavlja problematiko v Ameriki in z različnimi metaforami obravnava "napake popolnega sistema " , ki se refleksirajo še dan danes...
    To je skrajno ne profesionalno zaničevat enega največjih sodobnih piscev 20stoletja, to "sranje" je z popolno mero perfekcionizma proecirano v knjige,ki jih še generacije kasneje obravnavajo za največja dela v sodobni književnosti.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Seveda za platonske bralce njegova dela pomenijo navadno sranje...

      Izbriši
  2. Hm, ta gospa ima pa hudo napihnjen ego ;)
    O Burroughsu težko sodim, zagotovo pa so ocene na tem blogu neznansko daleč od strokovne literarne kritike ...

    OdgovoriIzbriši

Komentarji so zaželeni:) in nemoderirani. Lahko so tudi anonimni;)